KORONAVIRUS IN ŠTUDENTI

Koronavirus. SARS-CoV-2. COVID-19. Besede in izrazi, ki jih danes srečujemo na dnevni bazi. Ko se pogovarjaš s svojimi prijatelji, ko greš na sprehod s svojim psom, ko greš v trgovino, ko odpreš Facebook (ali katero koli drugo družbeno omrežje) ali ko gledaš televizijo. Skoraj ni trenutka, ko ne bi bilo govora o koronavirusu.

Sedaj najverjetneje že vsi vemo, da se je decembra 2019 v provinci Wuhan na Kitajskem začelo pojavljati sumljivo veliko število bolnikov, ki so bili diagnosticirani s pljučnico. Kmalu zatem so začeli potrjevati, da je do teh prišlo zaradi okužbe z novim tipom koronavirusa, ki so ga poimenovali SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 (tj. ang. CoronaVirus Infectious Disease-19). Bolezen se je hitro razširila po celotni Kitajski in njenih sosednjih državah, kmalu pa tudi drugod po svetu. Tako je 11. marca 2020 Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) izbruh novega koronavirusa razglasila za pandemijo.

V Sloveniji smo prvi primer okužbe potrdili 4. marca 2020, kmalu zatem, 12. marca, pa je tudi Slovenija uradno razglasila epidemijo. Tako je bil aktiviran državni načrt in z njim različni ukrepi za zajezitev širjenja virusa. S 16. marcem je bil ustavljen javni potniški avtobusni in železniški prevoz, prav tako je začasno prepovedana ponudba ter prodaja blaga in storitev neposredno potrošnikom. Sem se uvrščajo nastanitvene, gostinske, wellness, športno-rekreacijske, kinematografske, kulturne, frizerske, kozmetične in pedikerske storitve ter ostale podobne dejavnosti. Od 20. marca pa velja (v nekoliko milejši obliki sicer že od prej) začasna prepoved zbiranja ljudi na javnih shodih, javnih prireditvah in drugih dogodkih na javnih krajih, svoja vrata pa je zaprla tudi večina javnih ustanov (knjižnice, muzeji, kinodvorane, galerije itd.). Prav tako pa so se s ponedeljkom, 16. marca, zaprle tudi vse vzgojno-izobraževalne ustanove v Sloveniji – tako pa so se zaprla tudi vrata vseh študentskih domov v državi.

S pojavom koronavirusa in s prej omenjenimi ukrepi se je spremenilo življenje vseh prebivalcev v Sloveniji (in seveda, tudi vseh ostalih ljudi na svetu). Med njimi pa smo tudi študenti, na katere se mnogokrat pozablja. Trenutno se z negotovostjo soočamo na bivanjskem, finančnem in študijskem področju. Študentski domovi so se čez noč zaprli, študenti pa so se bili prisiljeni vrniti v svoje domače okolje. Nekaj teh študentov je v študentskih domovih ostalo v samoizolaciji, ker imajo doma bližnje, ki spadajo v ogrožene skupine (starejši in kronično bolni), in bi s svojo vrnitvijo potencialno lahko ogrozili njihovo zdravje.

V zadnjem mesecu pa se je izrazito zmanjšala tudi ponudba študentskega dela. Mnogo študentov je tako dobesedno čez noč ostalo brez svojega primarnega vira dohodkov, saj so bili kot študenti – brez dolžnosti v odnosu delodajalca do njih – tudi prvi odslovljeni. V večjih turističnih mestih se je ponudba študentskega dela zmanjšala že prej, saj so lokali, restavracije in ostala tovrstna zbirališča preprosto samevala. Pogosto je javno mnenje, da »študentje imajo pa res vsega na pretek«. Vendar pa je realnost takšna, da mora večina študentov trdo delati, da lahko zadosti vsaj osnovnim pogojem za življenje, kar običajno vključuje nakup hrane in osnovnih življenjskih potrebščin, plačilo stanarine, plačilo mesečne vozovnice in določenih stvari, povezanih s študijem (obvezna oprema, terenske vaje ipd.). Državne in ostale štipendije so za normalno življenje preskope, družine pa študentom ne morejo vedno pomagati in pogosto so tudi študenti tisti, ki svoji primarni družini pomagajo pri plačilu različnih računov ali pa nakupu osnovnih življenjskih potrebščin. Da je študentsko delo pomembno, priča tudi podatek, da so v letu 2019 prihodki iz študentskega dela znašali kar trikrat več od sredstev, namenjenih za štipendije. Jasno je, da za posledicami trenutnih izrednih razmer trpimo vsi, vendar pa moramo upoštevati, da imajo delavci, ki so opravljali delo po pogodbi o zaposlitvi, in pa samostojni podjetniki glede na trenutno sprejete ukrepe nek zagotovljen prihodek. Študenti (in pa prekarni delavci, kar gre pogosto z roko v roki) pa ostajamo ponovno izvzeti iz tega, brez zagotovila za našo (varno) prihodnost.

Še eno področje, kjer študenti trenutno občutimo ogromno negotovosti, je študij. Najprej je tukaj vprašanje, kdaj se bomo sploh lahko vrnili v predavalnice. Kaj bo z našimi obveznimi vajami? Kako bomo opravili obvezno študijsko praktično usposabljanje? Kako bo z izpiti? Jih bomo sploh lahko opravljali? Kdaj bomo sploh lahko vse nadoknadili? To je le nekaj vprašanj, s katerimi se danes soočamo vsi študenti. Zavedati se moramo, da je v povezavi s študijem povezanih še mnogo drugih dilem. Zaradi pomanjkanja študentskega dela si mnogo študentov ne bo moglo plačati stanarine za stanovanje, ki ga potrebujejo, da lahko normalno študirajo. Kaj se bo zgodilo z njimi? Jih bo stanovanje počakalo po koncu te krize ali se bodo morali znajti na kakšen drug način? Potem je tukaj še vprašanja študija na daljavo, ki so ga morali pedagoški delavci zasnovati tako rekoč čez vikend. Je takšna izkušnja »on-line« učenja res enakovredna izkušnji, ki jo dobimo na klasičen način, na fakulteti?

Takšnih in drugačnih vprašanj je še polno, negotovost pa še vedno ostaja. Izgleda, da je koronavirus prodrl v vse pore naših življenj in okrnil naše »normalno« delovanje. Zavedati se moramo, da epidemija ne bo pustila samo hudih gospodarskih posledic, ampak bo tudi na ljudeh pustila hude psihične posledice. Mladi smo že tako ranljiva družbena skupina, ki se že v normalnih razmerah sooča z mnogimi negotovostmi, ki neugodno vplivajo na našo samopodobo, stopnjo samospoštovanja in na občutek (ne)obvladljivosti življenja. Zato upamo, da vladni odločevalci tokrat ne bodo pozabili na nas in uvideli, da smo tudi mi, študenti, pomembni za normalno delovanje naše države. In še bolj bomo pomembni v času po epidemiji, ko bomo morali vsi stopiti skupaj in ponovno zgraditi to, kar se  je v teh težkih časih zrušilo.

Vir:  
https://skis-zveza.si/koronavirus-in-studenti/