KAKO SE IZOGNITI ALI VSAJ ZNIŽATI DOHODNINSKO OBVEZNOST?

Kaj je dohodnina, od česa je odvisna njena višina? Kaj so to dohodninske olajšave in kako jih uveljavljati?

KAKO SE IZOGNITI ALI VSAJ ZNIŽATI DOHODNINSKO OBVEZNOST?

Med študijem se veliko študentov odloči prvič stopiti na trg dela. Tako si lahko že pred zaključkom svojega izobraževanja pridobijo dragocene izkušnje in zaslužijo nekaj denarja. Skupaj s prvim prisluženim denarjem pa prvič nastopi tudi obveznost plačila dohodnine. Kaj je dohodnina, kdo jo mora plačati, od česa se plačuje, kako jo izračunamo in na kakšne načine je mogoče dohodninsko obveznost znižati? Na ta vprašanja smo odgovorili na predavanju z naslovom »Kako naj se izognem ali vsaj znižam svojo dohodninsko obveznost?«. V tem povzetku lahko preberete osnovne informacije o dohodnini in možnostih njenega znižanja. Na koncu članka pa je naveden tudi primer izračuna dohodninske obveznosti. 

Kaj je dohodnina? Od česa se plačuje?

Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Področje dohodnine urejata dva zakona: Zakon o dohodnini (ZDoh-2) in Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2). Za natančen izračun dohodnine in uveljavljenje različnih olajšav in stroškov za posamezno davčno leto pa so ključnega pomena tudi lestvica za odmero dohodnine, ki jo vsako leto pripravi Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) in obrazci za uveljavljanje pravic, ki so dostopni na spletni strani FURS in na portalu eDavki.

Obdavčljive dohodke v 18. členu ureja ZDoh-2. Obdavčljivi dohodki so dohodek iz zaposlitve (sem uvrščamo tudi delo preko študentske napotnice, avtorskih in podjemnih pogodb), dohodek iz dejavnosti, dohodek iz kapitala, dohodek iz oddajanja premoženja v najem in drugi dohodki, ki jih navaja 18. člen ZDoh-2.V skladu z ZDoh-2 niso obdavčeni naslednji dohodki: dediščine, volila, darila, dobitki od iger na srečo, izplačila iz zavarovanja, sredstva ali dobički, ki jih pridobi fizična oseba na podlagi prenosov sredstev med svojim podjetjem in svojim gospodinjstvom in ugodnost, ki jo prejme fizična oseba pri nakupu blaga in storitev. Te dohodki pa so lahko predmet drugih davkov, npr. davka na dediščine in darila, davek na dobitke pri igrah na srečo ipd.

Poznamo še tretjo kategorijo prihodkov, ki so oproščeni plačila dohodnine. Določeni so od 20. do 34. člena ZDoh-2. Ti dohodki so med drugim: štipendije za izobraževanje, financirane iz proračuna RS, kot sta npr. državna in Zoisova štipendija. Treba je opozoriti, da se od kadrovske štipendije, ki ni sofinancirana s strani države, plačuje dohodnina. Vendar pa se kadrovska štipendija ne všteva v davčno osnovo do višine minimalne plače za študij v RS (za študij v tujini pa je ta prag višji za 60% zneska minimalne plače).

Kaj so dohodninske olajšave in katere lahko uveljavljam?

Olajšave so zneski, ki jih določi država in so namenjeni znižanju dohodninske osnove in posledično znižanju dohodnine. Davčna osnova se lahko z davčnimi olajšavami znižajo največ do višine njene pozitivne vrednosti. Če je torej znesek davčnih olajšav višji od letne davčne osnove, letna davčna osnova znaša 0. Neizkoriščen del davčne olajšave nam tako FURS ne vrne nazaj, niti je ne moremo koristiti kot »kredit« za plačilo druge davčne obveznosti.

Poznamo več vrst dohodninskih olajšav. Splošno olajšavo lahko uveljavlja vsak zavezanec, pod pogojem, da za njega kdo drug ne uveljavlja olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Osebno olajšavo, lahko uveljavljajo invalidi, posebna osebna olajšava(t.i. študentska olajšava) je namenjena študentom in dijakom, za dohodke od dela preko študentske napotnice. Poznamo tudi osebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Višine olajšav so določene v dohodninski lestvici, ki se določi za posamezno davčno leto. Splošna olajšava za davčno leto 2019 znaša 3.302,70€. V kolikor pa skupni letni dohodek zavezanca NE presega 11.166,37€, se mu prizna povišana splošna olajšava, ki za davčno leto 2019 znaša 6.519,82 EUR.

Za študente je ključnega pomena posebna osebna olajšava, ki jo imenujemo tudi študentska olajšava in je namenjena zgolj dohodkom, ki jih študent dobi od dela preko študentske napotnice. Za davčno leto 2019 znaša višina študentske olajšave 3302,70€. Pri izračunu dohodninske obveznosti je za študente pomembno razumeti tudi splošno olajšavo in olajšavo za vzdrževanega družinskega člana. Ti dve olajšavi se namreč izključujeta: če vas starši uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana, vi sami ne morete uveljavljati splošne olajšave in obratno. Lahko pa si olajšavo poljubno razdelite po mesecih, npr. starši vas uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana za 5 mesecev, za preostalih 7 mesecev pa se vam bo lahko priznala vaša splošna olajšava (glej spodaj). 

V maju in juniju FURS vsem davčnim zavezancem na dom pošlje informativni izračun dohodnine. V informativnem izračunu dohodnine je med drugim razvidno tudi, katere olajšave in stroške je FURS pri izračunu upošteval. Če glede informativnega izračuna ne vložite ugovora, postane ta informativni izračun avtomatsko vaša dohodninska odločba. Znesek, napisan v dohodninski odločbi, je potrebno poravnati v skladu z določenim rokom. V kolikor je izračun napačen, lahko posameznik vloži ugovor zoper informativni izračun in FURS bo o zadevi ponovno odločal in izdal novo odločbo o odmeri dohodnine. 

Kako lahko poleg študentske olajšave še znižam svojo dohodninsko obveznost?

Prva od možnosti jeuveljavljanje stroškov v zvezi z delom. Študenti lahko poleg normiranih stroškov, ki pri študentskem delu znašajo 10% bruto zaslužka in jih FURS avtomatično upošteva, uveljavljajo tudi dejanske stroške. Študentje lahko kot stroške v zvezi z delom uveljavljajo le stroške prevoza na delo in morebitne stroške nočitev povezanih z delom. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja določa, da se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, do višine stroškov javnega prevoza od običajnemu prebivališču najbližjega postajališča do mesta opravljanja dela, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča. Če delojemalec iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javnega prevoza, se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza do višine 0,18 EUR za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

Stroške v zvezi s prihodom na in iz dela lahko uveljavljamo s pomočjo obrazca, ki ga najdete na spletni strani FURS. Svetujem vam, da pri izpolnjevanju obrazca sledite navodilom za izpolnjevanje. Obrazec predvideva tudi dokazilo o opravljanju dela. V praksi je to evidenca opravljenega dela, ki jo podpiše in ožigosa vaš delodajalec. Če želite, da vam bodo dejanske stroške upoštevali že ob informativnem izračunu dohodnine, je potrebno obrazec FURS-u posredovati do 5. februarja, sicer pa boste te lahko uveljavljali še v ugovoru na informativni izračun dohodnine. 

Druga možnost za znižanje dohodninske obveznosti pa je, da uveljavljamo del splošne olajšave. To pride prav predvsem študentom, ki so v davčnem letu prekoračili t.i. študentsko olajšavo, obenem pa jih starši še vedno želijo uveljavljati kot vzdrževane družinske člane za vsaj del davčnega leta. Če se odločite, da boste uveljavljali del splošne olajšave, to namreč pomeni, da vas starši ne bodo mogli uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana za vseh 12 mesecev. Lahko pa si splošno olajšavo/olajšavo za vzdrževane družinske člane z vašimi starši razdelite poljubno po mesecih. Če študent uveljavlja 7 mesecev splošne olajšave, lahko njegov starš študenta kot vzdrževanega družinskega člana uveljavlja 5 mesecev. Kako boste uveljavljali splošno olajšavo lahko FURS-u preko posebnega obrazca sporočite do 5. februarja in bodo to že upoštevali pri informativnem izračunu. Druga možnost pa je, da to naredite v ugovoru na informativni izračun dohodnine. Takrat morata vsebinsko usklajen ugovor vložiti študent in starš. 

Kako izračunam dohodninsko obveznost?

Za izračun dohodninske obveznosti moramo najprej ugotoviti, koliko znaša seštevek bruto obdavčljivih dohodkov, ki smo jih zaslužili v preteklem davčnem letu (od 1.1.2019 do 31.12.2019). Pri tem nam je v pomoč ZDoh-2, ki določa kateri dohodki so obdavčljivi in kateri ne. Več o tem lahko preberete na začetku članka. Ko smo vse obdavčljive dohodke sešteli, dobimo bruto davčno osnovo.

Drugi korak izračuna dohodnine je, da od bruto davčne osnove odštejemo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki znašajo 15,5% bruto davčne osnove pridobljene s strani študentskega dela. V drugem koraku od bruto davčne osnove odštejemo tudi 10% normiranih stroškov, ki nam jih za delo preko študentske napotnice FURS avtomatično prizna. Na tej točki lahko odštejemo tudi dejanske stroške, ki smo jih uveljavljali.

V tretjem koraku odštejemo še olajšave, ki jih bomo za preteklo dohodninsko obdobje uveljavljali. Za dohodke od študentskega dela nam pripada 3.302,70€ posebne osebne (študentske) olajšave. Na tej točki odštejemo tudi (del) splošne olajšave, ki jo bomo uveljavljali. Dobljen znesek je naša neto dohodninska osnova.

V zadnjem koraku neto dohodninsko osnovo pomnožimo z ustrezno davčno stopnjo, v skladu z dohodninsko lestvico, ki jo objavi FURS za relevantno davčno leto. Pozor: gledamo davčno lestvico, izdano za davčno leto, v katerem smo dohodke pridobivali. Tako za dohodnino, ki jo bomo plačevali v letu 2020 uporabljamo lestvico za davčno leto 2019, ker bomo dohodnino plačali od dohodkov, ki smo jih prejeli v davčnem letu 2019. 

Za neto dohodninsko osnovo do 8.021,34€ se davek obračuna po stopnji 16%, za neto dohodninsko osnovo od 8.021,35 do 20.400,00€ 25% itd., kakor je določeno v dohodninski lestvici. Tukaj je potrebno dodati, da se dohodnina obračuna po posamezni davčni stopnji glede na razred dohodninske osnove. Če torej znaša neto letna davčna osnova 20.000€, se bo zavezancu dohodnina obračunala po stopnji 16% za dohodninsko osnovo do 8.021,34€, preostanek davčne osnove pa po davčni stopnji 27%.

Znesek ki smo ga dobili je dohodnina, ki jo bomo morali za preteklo leto plačati. V kolikor smo tekom leta od posameznih dohodkov plačevali akontacije (t.i. predplačila dohodnine), je potrebno od zneska dohodnine odšteti znesek že odvedene dohodnine (akontacije). Če je številka, ki smo jo dobili negativna, je znesek plačanih akontacij višji od naše dejanske dohodninske obveznosti, kar posledično pomeni, da nam bo FURS vrnil preplačano dohodnino.

Primer izračuna 1:

Študent, ki je vzdrževan družinski član 12 mesecev je z delom preko študentske napotnice zaslužil 4433€ bruto. Koliko dohodnine bo za leto 2019 plačal?

Bruto dohodek – 15,5% (pokojninsko in invalidsko zavarovanje) – 10% (normirani stroški)

4433€ – 687,12€ – 443,3€ = 3302,58€

Od dobljenega zneska odštejemo študentsko olajšavo, ki za dohodke preko študentske napotnice pripada vsem študentom v višini 3302,70€.

3302,58€ – 3302,70€ (študentska olajšava) = -0,12€ = neto dohodninska osnova

Če znaša neto dohodninska osnova 0 ali je celo negativna, od nje ne moremo odmeriti dohodnine. To pomeni, da naš študent ne bo plačal nič dohodnine. Iz tega izračuna izhaja tudi, da če ste v letu 2019 preko študentske napotnice zaslužili 4433€ ali manj, za ta znesek ne boste plačali dohodnine, saj je v celoti pokrit s študentsko olajšavo. Tako ste lahko vseh 12 mesecev vzdrževan družinski član. 

Primer izračuna 2:

Študent je v letu 2019 preko študentske napotnice zaslužil 10.000€/bruto in je vzdrževan družinski član vseh 12 mesecev. Koliko dohodnine bo plačal?

Postopek je enak kot pri prejšnjem primeru.

Bruto dohodek – 15,5% (PIZ) – 10%(NS) – 3302,70€ (študentska olajšava) = 4147,3€

Od naše neto dohodninske osnove 4147,3€ odmerimo 16% dohodnine. To pomeni, da bo moral naš študent plačati 663,57€ dohodnine.

Ker je znesek visok bi bilo dobro, da ga znižamo. Prvi od načinov je, da študent poleg normiranih stroškov uveljavlja še za 4147,3€ dejanskih stroškov. Če pa to ni mogoče, lahko poleg študentske olajšave uveljavlja še del splošne olajšave. Koliko mesecev se mu splača uveljavljati splošno olajšavo in koliko mesecev ga lahko uveljavljajo starši kot vzdrževanega družinskega člana? Poglejmo izračun:

Neto dohodninsko osnovo, ki znaša 4147,3€, delimo z zneskom splošne olajšave za en mesec. Mesečna splošna olajšava za letne dohodke do 11.166,37€ znaša 543,32€ (vse to je razvidno iz dohodninske lestvice: 6.519,82€ delimo z 12). 

Neto dohodninska osnova : mesečna splošna olajšava (povišana) = meseci za uveljavljanje olajšave

4147,3€ : 543,32€ = 7,6

Iz tega izhaja, da se splača študentu uveljavljati splošno olajšavo 8 mesecev in ne bo plačeval dohodnine, saj bo njegova neto dohodninska osnova negativna. 

Bruto dohodek – 15,5%(PIZ) – 10%(NS) – 3302,70€(ŠO) – 8×543,32(SO) = -199,26€

Če bo olajšavo uveljavljal 7 mesecev, pa bo plačal 55€ dohodnine.

Bruto dohodek – 15,5%(PIZ) – 10%(NS) – 3302,70€ (ŠO) – 7×543,32€ (SO) = 344,06€

Od dobljene neto dohodninske osnove pa odmerimo še 16% davka in dobimo za plačilo 55€.

Pri uveljavljanju vzdrževanih družinskih članov je treba opozoriti še na to, da se bo zaradi uveljavljanja splošne olajšave povišal znesek dohodnine vaših staršev, saj za vas ne bodo mogli uveljavljati svoje olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Zato svetujemo, da vnaprej izračunate dohodninsko obveznost vas in staršev in preračunate najbolj optimalno razmerje uveljavljanja osebne olajšave in olajšave za vzdrževanega družinskega člana oz. kako bi vsi skupaj plačali najmanjšo dohodnino.

Če ste predavanje zamudili in so se vam ob prebiranju povzetka predavanja porodila kakšna vprašanja, vam bomo pravni svetovalci na Zavodu študentska svetovalnica z veseljem odgovorili nanje in vam pomagali. Lahko nas obiščete vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 10h do 15h in v sredo od 12h do 17h v pisarni na Kersnikovi 4 ali nas pokličete na telefonsko številko 01/438 02 53. Kontaktirate nas lahko tudi preko e-pošte info@svetovalnica.com.

Za vse, ki vas bo maja in junija presenetil informativni izračun dohodnine pa že sedaj napovedujemo predavanje z naslovom »Kako napisati ugovor zoper informativni izračun dohodnine?«. Za natančnejši datum in uro predavanja sledite objavam na naši spletni strani ter na našem Facebook in Instagram profilu.

Pripravila Julija Damjanovič, pravna svetovalka Zavoda Študentska svetovalnica

Vir:
https://www.svetovalnica.com/novice/kako-se-izogniti-ali-vsaj-znizati-dohodninsko-obveznost

Author: Informator Kgs

Share This Post On